POGOSTA VPRAŠANJA:
MOBILNA TELEFONIJA

Pogosta vprašanja

  1. Katere podatke potrebujete za zamenjavo dobavitelja?

    Za izvedbo zamenjave potrebujete podatke, ki jih najdete na zadnjem prejetem računu za električno energijo:

    • kdo je odjemalec – oseba, s katero je sklenjena pogodba o dobavi energije in ki je hkrati plačnik računov,
    • naslov, na katerega se bodo pošiljali računi,
    • kontaktne podatke – telefonsko številko, elektronski naslov,
    • davčno številko,
    • podatke o odjemu – posredovali boste številko merilnega mesta.

     

    Podatke lahko razberete na zgornjem delu vašega dosedanjega računa, navedeni so tudi v Pogodbi o dostopu do distribucijskega omrežja. Pred izpolnjevanjem obrazca za zamenjavo dobavitelja za gospodinjske odjemalce oziroma poslovne odjemalce pripravite enega od teh dokumentov.

  2. Kaj moram storiti za zamenjavo dobavitelja električne energije?

    Za zamenjavo dobavitelja je treba skleniti novo pogodbo o dobavi električne energije, ki vključuje pooblastilo, da lahko pri sistemskem operaterju novi dobavitelj uredi vse ostale potrebne postopke za zamenjavo v vašem imenu. Izvedba postopkov za zamenjavo dobavitelja je brezplačna. Pri pogodbah, sklenjenih na daljavo ali zunaj poslovnih prostorov, ima gospodinjski odjemalec skladno z Zakonom o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 20/98 s spremembami) pravico v 14 dneh od dne sklenitve pogodbe, pisno odstopiti od pogodbe, ne da bi mu bilo treba navesti razlog za svojo odločitev.

  3. Lahko ob menjavi dobavitelja pride do prekinitve elektrike?

    Ne. V nobenem primeru ne bo prekinjena dobava. Menjava dobavitelja ne vpliva na pot električne energije.

  4. Ali moram najprej prekiniti pogodbo z dosedanjim dobaviteljem? Moram o zamenjavi obvestiti elektro podjetje ali koga drugega?

    Ne, ko predate vašo dokumentacijo novemu dobavitelju je za vas stvar opravljena. Za vse postopke, prekinitve dosedanjih pogodb, obvestila ipd. v vašem imenu brezplačno poskrbi novi dobavitelj.

  5. Je ob zamenjavi dobavitelja potreben kakšen poseg v omrežje ali napeljavo? Bo zamenjava dobavitelja vplivala na domačo napeljavo?

    Ne. Zamenjava dobavitelja se izvede v sistemu, ki ni povezan z vašo domačo napeljavo. Vaš sistemski operater se ne zamenja. Za nemoteno dobavo bo še naprej skrbelo vaše lokalno elektro podjetje, ki je za to zakonsko pristojno. Zato posegi na vaši napeljavi ali omrežju niso potrebni.

  6. Kako naj primerjam različne ponudnike elektrike med seboj?

    Skrbno preberite sestavine ponujene cene električne energije. Najprimerneje je, da neposredno med seboj primerjate samo cene električne energije brez omrežnine in vseh dodatkov (tudi brez DDV-ja).

    Če to ni mogoče, pri primerjavi ponujenih cen primerjajte cene z enakimi sestavinami, sicer ne boste primerjali enakovrednih podatkov. Bodite pozorni na morebitne vezave in pogodbene kazni zaradi predčasne prekinitve pogodbe. Pri ponudbah z zajamčeno ali navzgor zamejeno ceno bodite pozorni na ceno in druge pogoje, ki veljajo po poteku teh jamstev.

    Primerjavo celotne ponudbe vseh dobaviteljev električne energije si lahko ogledate tudi na spletni strani Javne agencije RS za energijo.

Spremembe in prvi priklop

  1. Kaj moram urediti, ko gradim hišo?

    Električna energija v novi hiši je osnova za prijetno bivanje, za izvedbo priključitve na distribucijsko omrežje pa morate pridobiti soglasje za priključitev in izvesti priključek.

    Poleg tega pa za njeno urejeno dobavo potrebujete še:

    • pogodbo o dobavi električne energije,
    • pogodbo o dostopu do distribucijskega omrežja.
  2. Kaj moram urediti, ko najamem stanovanje?

    Električno energijo lahko za vas kupuje lastnik, lahko pa se za dobavno pogodbo dogovorite sami. V prvem primeru vam ni treba storiti ničesar. Za ureditev dobave električne energije na vaše ime pa potrebujemo dovoljenje lastnika merilnega mesta – dokazilo o pravici do uporabe merilnega mesta (najemna pogodba, izjava lastnika ipd.), številko merilnega mesta in stanje števca ob primopredaji ter vašo davčno številko (morebitni predhodni dolgovi morajo biti poravnani).

  3. Kaj storim, ko električne energije ne potrebujem več?

    V primeru, da na nepremičnini ne boste več potrebovali električne energije, morate urediti odjavo/odklop merilnega mesta. V tem primeru morate dostaviti stanje števca in poravnati vaše finančne obveznosti.

     

  4. Kupil sem stanovanje. Čeprav v njem še ne stanujem, mi dobavitelj že pošilja poračun za preteklo leto. Kaj naj storim?

    Ko urejate prepis merilnega mesta na svoje ime, se dogovorite, kakšno porabo boste imeli v prihodnje. Če tega niste storili pri prepisu, se pri zapadlosti obroka lahko obrnete pisno na dobavitelja, sporočite kakšno je stanje na vašem števcu in da ne boste imeli take porabe, kakršno vam je zaračunal s prvim obrokom. Pripravi se vam novi obračun in obenem (za naprej) določi novo povprečno dnevno porabo za določitev višine naslednjih obrokov.

  5. Podedoval/kupil sem stanovanje. Želim, da se račun za elektriko začasno pošilja na moje ime in na naslov, kjer trenutno stanujem. Kako lahko to uredim?

    Za to spremembo potrebujete:

    • dokazilo o lastništvu (izpis iz zemljiške knjige, sklep o dedovanju ipd.),
    • stanje števca,
    • davčno številko novega lastnika,
    • številko merilnega mesta.

    Morebitni dolgovi morajo biti poravnani. S potrebnimi dokumenti se obrnete na vašega dobavitelja električne energije. Z novim lastnikom se sklene nova pogodba o oskrbi z električno energijo in nova pogodba o dostopu do distribucijskega omrežja.

  6. Naslednjih nekaj mesecev ne bom potreboval elektrike, ker bom odpotoval, stanovanje pa bo prazno. Bom tudi te mesece moral plačevati elektriko?

    Da. Čeprav v času vaše odsotnosti vaš števec ne bo zabeležil porabe električne energije, morate še vedno redno, vsak mesec, poravnati strošek za obračunsko moč, torej za možnost, da vam je elektrika kadarkoli na voljo. Predlagamo vam, da pooblastite svojo banko, da plačujete elektriko prek direktne obremenitve vašega transakcijskega računa (»trajnik«) oziroma da vaš pooblaščenec plačuje mesečne obroke v vašem imenu. Svetujemo vam tudi, da pred odhodom izklopite vse električne porabnike v stanovanju in odčitate stanje na števcu.

  7. Kako do priključka?

    Če še nimate zagotovljenega priključka za električno energijo, si lahko v nadaljevanju preberete, kako si ga zagotovite. V skladu z zakonom o graditvi objektov se gradnja zahtevnega ali manj zahtevnega objekta lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekt, ki se bo gradil na območju, ki se ureja po prostorskih aktih, mora investitor (uporabnik) od pristojnega sistemskega operaterja pridobiti

    projektne pogoje (za umestitev v prostor, če bo objekt stal v varovalnem pasu gospodarske javne elektro infrastrukture, in za priključitev) in soglasje na projektne rešitve.

     

    Po pridobitvi dokončnega gradbenega dovoljenja mora uporabnik urediti oziroma zaprositi za:

    • soglasje za priključitev,
    • pogodbo o priključitvi,
    • nadzor nad izdelavo priključka s strani distributerja,
    • tehnični pregled priključka in merilnega mesta,
    • priključitev merilnega mesta na omrežje.

     

    Za gradnjo enostavnih objektov, ki ne potrebujejo gradbenega dovoljenja, velja, da je treba pred začetkom gradnje pridobiti le lokacijsko informacijo. V primeru, da ta objekt leži v varovalnem pasu elektroenergetskega objekta, mora uporabnik skladno s Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektih pridobiti Soglasje za enostavni objekt.

    Z dobaviteljem električne energije se dogovorite v zaključni fazi procesa pridobivanja priključka, in sicer pred oddajo vloge za priključitev na elektroenergetsko omrežje. Predhodno pa je treba dokumentacijo urejati s pristojnim izvajalcem nalog SODO (Sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo).

    Z dobaviteljem električne energije sklenete pogodbo o oskrbi oz. pogodbo o prodaji in nakupu električne energije, preden oddate vlogo za priključitev in dostop do omrežja.

    Več informacij o postopku vam bo posredoval pristojni izvajalec nalog SODO oz. njegovi izvajalci: Elektro Celje d.d., Elektro Ljubljana d.d., Elektro Maribor d.d., Elektro Primorska d.d., Elektro Gorenjska d.d..

Težave in reklamacije

  1. Na koga se moram obrniti v primeru okvare na merilnem mestu ali v primeru okvare oziroma odklopa varovalk?

    Za kvaliteto dobave električne energije in upravljanje z omrežjem skrbijo področna elektrodistribucijska podjetja, to je operaterji omrežja oziroma sistemski operaterji distribucijskega omrežja, ki v skladu z zakonsko obvezo opravljajo predpisane sistemske storitve (namestitve, redne menjave in odpravljanje napak na merilnih mestih, odčitavanja števcev, priklope in ponovne priklope na distribucijsko omrežje ...). Področni operaterji vas bodo tudi po zamenjavi dobavitelja še naprej obveščali o načrtovanih izkopih in skrbeli za nemoteno dobavo električne energije. V primeru motenj pri dobavi električne energije vse okvare naslavljajte na pristojno distribucijsko podjetje.

     

    Elektro Ljubljana

    01 230 40 02

     

    Elektro Gorenjska

    080 30 19

     

    Elektro Celje

    03 420 12 40

     

    Elektro Maribor

    080 21 05

     

    Elektro Primorska

    080 34 31

     

  2. Domnevam, da preklop tarife ne dela in da zaradi tega dvotarifni števec ne preklaplja pravilno iz višje v manjšo dnevno tarifo. Poraba elektrike je tudi nesorazmerno visoka. Kako naj ukrepam?

    Če domnevate, da stikalna ura ali krmilna naprava ne deluje pravilno, se obrnite na področno elektrodistribucijsko podjetje, to je operaterja omrežja oz. sistemskega operaterja distribucijskega omrežja, ki v skladu z zakonsko obvezo opravljajo predpisane sistemske storitve (namestitve, redne menjave in odpravljanje napak na merilnih mestih, odčitavanja števcev, priklope in ponovne priklope na distribucijsko omrežje …), in sicer:

     

    Elektro Ljubljana

    01 230 40 02

     

    Elektro Gorenjska

    080 30 19

     

    Elektro Celje

    03 420 12 40

     

    Elektro Maribor

    080 21 05

     

    Elektro Primorska

    080 34 31

  3. Kdo odpravlja napake, ki onemogočajo dobavo električne energije?

    V primeru motenj pri dobavi električne energije vse okvare naslavljajte na pristojno distribucijsko podjetje.

     

    Elektro Ljubljana

    01 230 40 02

     

    Elektro Gorenjska

    080 30 19

     

    Elektro Celje

    03 420 12 40

     

    Elektro Maribor

    080 21 05

     

    Elektro Primorska

    080 34 31

     

    Distribucijsko podjetje bo napako predvidoma odpravilo v 7 dneh.

  4. V našem gospodinjstvu ne porabimo toliko elektrike, kolikor nam je zaračunano. Kaj je narobe?

    Če plačujete električno energijo na osnovi predvidene porabe (akontacije), se lahko zgodi, da višina te ne odraža vaše dejanske porabe. Svetujemo vam, da odčitate odčitek z vašega števca in ga sporočite dobavitelju. Na osnovi sporočenega stanja bo izdelal obračun dejansko porabljene energije in skladno z njim prilagodil tudi višino vaše povprečne dnevne porabe.

    Na višino računa pa vpliva tudi razmerje med porabo dražjega in cenejšega toka. Če porabite v času večje tarife več elektrike kot v času manjše tarife, pomeni, da tudi to, torej vaše navade, vplivajo na višino računa.

  5. Kako lahko reklamiram višino mesečnega obroka?

    Višino obroka lahko reklamirate v primerih, ko je vaša dnevna poraba električne energije večja ali manjša od izračunane. Sporočite stanje števca in dobavitelj vam bo razliko med akontacijskim računom in računom po dejanskem stanju števca obračunal v naslednjem mesecu.

     

  6. Reklamacija višine obračuna po stanju števca, ki ga je izvedel sistemski operater - kako lahko reklamiram višino obračuna dejanske porabe električne energije?

    Če menite, da je vzrok tako velike porabe nepravilno delovanje števca električne energije, imate na osnovi 63. člena Splošnih pogojev za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (Ur. list RS, št 126-6422/2007) pravico, da od SODO zahtevate nadzorni pregled obračunskih merilnih naprav, če se sumi, da nepravilno registrirajo prevzem ali oddajo električne energije ali moči. Če se pri nadzornem pregledu ugotovi, da so imele obračunske merilne naprave pri registriranju prevzema ali oddaje električne energije napake, večje od tistih, kot bi jih po veljavnih predpisih smele imeti, nosi Sistemski operater distribucijskega omrežja (SODO) stroške za njihovo demontažo, pregled in umerjanje ter ponovno montažo, v nasprotnem primeru pa uporabnik, ki je pregled zahteval.

    Za podrobnejše informacije glede merjenja količin dobavljene električne energije se tako obrnete na izvajalca nalog Sistemskega operaterja distribucijskega omrežja.

  7. Kako ravnam v primeru, ko zmanjka elektrike?

    Najprej se prepričajte, če je problem nastal v vašem domu: preverite stanje varovalk oziroma FID stikala. Če je stanje varovalk oz. FID stikala normalno, preverite, ali imajo sosedi električno energijo. Če je do izpada prišlo le pri vas doma, je problem izpada najverjetneje v vašem domu (glavna varovalka), sicer je problem nastal na omrežju.

    V vsakem primeru pa morate poklicati lokalno elektrodistribucijsko podjetje, ki je pristojno za vse posege v omrežje z namenom odpravljanja napak.

     

  8. Kaj naj storim v primeru daljše prekinitve dobave?

    Če pride do prekinitve dobave električne energije, je priporočljivo, da ugasnete vse naprave za električno ogrevanje oziroma hlajenje – odvisno od letnega časa. Najbolje, da pustite prižgano le eno luč, po kateri boste vedeli, kdaj se je vzpostavilo normalno obratovalno stanje električnega omrežja. V času izpada hladilnike in hladilne skrinje odpirajte le za kratek čas in samo, ko je to nujno.

    Nastalo okvaro sporočite operaterju. Ker bodo okvaro verjetno sporočali tudi drugi, se lahko zgodi, da bo linija zasedena. Če imate neodvisni vir napajanja, poskušajte spremljati javne vire obveščanja.

    Naprave, ki ste jih izključili, po ponovni vzpostavitvi dobave električne energije vklapljajte postopoma in v razmikih. Tako boste zmanjšali obremenitev sistema ob ponovni vzpostavitvi.

  9. Kako pogosto naj sporočim izpade?

    Odpravljanje napak, ki povzročajo izpade, lahko traja tudi dlje časa. Če je okvara nastala daleč od vašega doma, ekipe, ki rešuje težavo, morda sploh ne boste videli, kar pa ne pomeni, da niso na terenu. Zato distribucijskemu operaterju po prvi prijavi napake dajte čas, da jo odpravi. Če več ur po tem, ko ste prvič prijavili izpad, napajanja še vedno ni, distribucijskemu operaterju sporočite, da električne energije še vedno nimate. Prav tako je primerno, da ga obvestite, če opazite, da imajo električno energijo vaši sosedje, vi pa ne.

    V izrednih vremenskih razmerah (snežni meteži, viharji) lahko izpad sporočate vsako jutro, saj žal lahko traja več kot en dan, preden operater vzpostavi normalno obratovalno stanje.

  10. Kateri dejavniki povzročajo izpade električne energije?

    Dejavniki, ki lahko povzročijo izpad električne energije, so različni.

    Naravni pojavi so najpogostejši »krivec« za izpade. Sneg, žled in močan veter lahko fizično poškodujejo vodnike, nadzemne vode in drogove.

    Živali (ptiči, veverice), ki plezajo po drogovih, lahko povzročijo stik med vodnikom in drogom.

    Prekinitve pa se lahko dogajajo tudi v primeru ponovnega priklopa po daljši prekinitvi napajanja.

    Drugi, redkejši vzrok so še prometne nesreče, v katerih so poškodovani drogovi, preobremenjenost vodnikov in težave v transformatorskih postajah.

  11. Zakaj imajo moji sosedje elektriko, naša hiša pa je še vedno brez?

    V prvi vrsti je možno, da se vaš sosed napaja iz drugega izvoda kot vi. Tudi če ravno mimo vaše hiše teče nadzemni vod, je možno, da se vaše gospodinjstvo napaja prek podzemnega kabla, skritega pod dvoriščem.

  12. Kako uporabljati prenosni generator?

    Najprej se morate zavedati, da prenosni generator (agregat) ni namenjen napajanju vseh uporabnikov v vašem domu, saj za to nima dovolj moči. Nanj priključite najbolj kritične naprave (hladilnik, hladilna skrinja ali grelnik).

    Če bi prenosni generator želeli priključiti na električno napeljavo svojega doma, bi potrebovali posebno stikalo, ki ga lahko vgradi le za to pooblaščena oseba.

    Generatorja nikoli ne priključujemo v električne vtičnice!

Stanja števca

  1. Zakaj naj se ukvarjam s sporočanjem stanja števca?

    Če nimate naprednega števca porabe električne energije, lahko vsak mesec sami sporočite stanje svojega števca in si tako zagotovite, da vsak mesec plačate energijo po sprotni porabi. Enako velja za zemeljski plin.

  2. Ali res moram vsak mesec sporočati stanje števca? Je obvezno?

    Ne, sami se odločite, ali želite električno energijo plačevati:

    • po pavšalnih mesečnih zneskih (akontacije) in z obračunom presežka ali primanjkljaja plačil ob letnem popisu števca,
    • po dejanski mesečni porabi.
  3. Kako odčitam stanje števca za elektriko?

    Stanje števca vedno odčitajte brez decimalnega mesta!

    Primera številčnic števca električne energije:

  4. Kako lahko pridobim pametni števec, ki mi bo omogočil daljinsko odčitavanje?

    Zamenjava števcev je v pristojnosti lokalnih elektrodistribucijskih podjetij. Pogoj za vključitev posameznega merilnega mesta v sistem daljinskega obračuna je, da je poleg ustrezne merilne naprave tudi transformatorska postaja opremljena z ustrezno tehnologijo.

     

Plačevanje in računi

  1. Kaj pomeni nova oznaka za merilno mesto GS1 GSNR?

    Na podlagi akta o identifikaciji entitet v elektronski izmenjavi podatkov med udeleženci na trgu z električno energijo in zemeljskim plinom je bila uvedena nova oznaka za merilno mesto (GS1 GSRN).

    Oznako vsem uporabnikov električnega omrežja podeljuje Sistemski operater distribucijskega omrežja (SODO) in je navedena na računu za električno energijo.

  2. Račun za predvideno dobavo

    za koledarski mesec je izstavljen na podlagi povprečne dnevne porabe v zadnjem obračunskem obdobju za merilno mesto.

     

  3. Račun - obračun za obračunsko obdobje

    obdobje je izstavljen na podlagi dejanskega odčitka števca. Pri tem je poraba v obračunskem obdobju s pomočjo linearne interpolacije razdeljena glede na morebitne spremembe cene in obračunana po takrat veljavni ceni. Že izstavljeni računi za predvideno dobavo v obračunskem obdobju so upoštevani kot že zaračunano. Pri tem se upošteva vse izstavljene račune za predvideno dobavo ne glede na to, ali so računi plačani ali ne. Premalo ali preveč zaračunano v obračunskem obdobju je pozitivna oziroma negativna razlika med skupaj in že zaračunano.

    Račun za dobavljeno električno energijo je sestavljen iz treh vsebinskih sklopov:

    • električna energija,
    • omrežnina ter prispevki,
    • trošarina in DDV.

     

    Končni znesek za plačilo dobavljene električne energije za odjemalca je sestavljen iz naslednjih postavk po zgornjih sklopih:

     

    1. cene porabljene (ali predvidene porabe) električne energije, ki se oblikuje prosto na trgu,

    Ceno v tem sklopu določa dobavitelj električne energije in se obračuna za vsako porabljeno kilovatno uro v večji (VT), manjši (MT) oziroma enotni (ET) tarifi.

     

    1. omrežnine:
    • omrežnine za prenos in
    • omrežnine za distribucijo.

     

    Odjemalec električne energije plača za prenos in distribucijo električne energije po električnem omrežju do njegovega prevzemno-predajnega mesta. Omrežnina je namenjena izvajanju dejavnosti distribucijskega operaterja (SODO, d.o.o.), dejavnosti sistemskega operaterja (ELES, d.o.o.), pokrivanju stroškov sistemskih storitev (ELES, d.o.o.) ter pokrivanju stroškov delovanja Agencije za energijo.

    Omrežnina je sestavljena iz:

    • cene za obračunsko moč v kilovatih, ki je odvisna od moči vgrajenih varovalk in
    • cene za omrežnino, ki se obračuna za vsako porabljeno kilovatno uro električne energije v večji (VT), manjši (MT) oziroma enotni (ET) tarifi.

     

    1. prispevkov:
    • prispevek za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (OVE in SPTE); določa ga Vlada RS in je namenjen spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov in soproizvodnje z visokim izkoristkom. Obračuna se na obračunsko moč v kilovatih.
    • prispevek za energetsko učinkovitost (URE), je prispevek, ki ga določa Vlada RS in je namenjen povečevanju energetske učinkovitosti. Obračuna se za vsako porabljeno kilovatno uro električne energije v večji (VT), manjši (MT) oziroma enotni (ET) tarifi.
    • prispevek za delovanje operaterja trga, ki ga določa Vlada RS in je namenjen pokrivanju stroškov operaterja trga Borzen, d.o.o., razen delovanja Centra za podpore.

     

    1. trošarine na električno energijo,

    ki se obračuna za vsako porabljeno kilovatno uro električne energije v večji (VT), manjši (MT) oziroma enotni (ET) tarifi in

     

    1. davka na dodano vrednost,

    na zneske zgornjih postavk se na vsakem računu zaračuna tudi DDV po 22 % davčni stopnji.

  4. Kaj moram storiti, če želim mesečno prejemati račune po dejanski porabi?

    Če se odločite, da boste stanje števca sporočali mesečno, je treba podpisati ustrezno neakontacijsko izjavo. Izjavo vam dobavitelj lahko v podpis posreduje tudi po elektronski ali navadni pošti na vaš naslov.

  5. Se mi izplača imeti dvotarifni števec ali pa bi bil cenejši enotarifni števec?

    Svetujemo vam, da na računu preverite razmerje med porabo v času višje tarife (VT) ter v času manjše tarife (MT). Trenutno razmerje med enotarifnim in dvotarifnim merjenjem je tako, da je strošek za električno energijo isti, če imate le okoli 33 % porabe v času manjše tarife.

     

    Pri uvedbi dvotarifnega števca je treba upoštevati tudi višje stroške priključitve na omrežje, saj je dvotarifni števec dražji od enotarifnega, potrebna pa je tudi krmilna naprava. Upoštevajoč tudi te stroške, bi morala biti poraba električne energije v času manjše tarife največja (v primerjavi s porabo v času višje tarife) in razmerje med njima dovolj veliko, da bi zgoraj navedene stroške prihranek, zaradi manjše tarife, pokril.

  6. Jakost varovalk- ali bi za elektriko plačal manj, če bi zmanjšal jakost varovalk?

    Če boste zmanjšali jakost glavnih varovalk, lahko prihranite nekaj EUR na mesec. Svetujemo vam, da se pred zmanjšanjem jakosti posvetujete z električarjem, ki naj presodi, ali je zmanjšanje smiselno, saj je treba analizirati moči posameznih porabnikov električne energije in le-te uskladiti z jakostjo vaših inštalacijskih varovalk.

     

    Gospodinjski odjemalci so razvrščeni glede na moč glavnih varovalk, na podlagi katerih se jim zaračuna mesečna obračunska moč.

    Če ima vaše gospodinjstvo varovalke z jakostjo glavnih varovalk 3 x 25 amperov, stanujete pa v majhnem stanovanju z malo električnimi aparati, imate premočne varovalke, ki jih ne izkoriščate, kljub temu pa jih plačujete. V tem primeru se vam izplača zmanjšati jakost varovalk. Strošek spremembe preverite pri svojem sistemskem operaterju.

     

  7. Kaj je E-račun?

    E-račun je račun za električno energijo, ki vam ga dobavitelj pošlje v elektronski obliki:

    v vašo spletno banko »e-račun (banka)« ali na vaš e-poštni naslov »račun po e-pošti«.

  8. Kaj je SEPA direktna obremenitev in v čem so prednosti takšnega plačila?

    Vsi imetniki osebnih računov lahko plačevanje električne energije z univerzalnim plačilnim nalogom (UPN), ki je sestavni del prejetega računa, zamenjate z direktno obremenitvijo.

    Direktna obremenitev ali SDD je debetna plačilna storitev za poravnavo tako enkratne kot tudi ponavljajočih se obveznosti (telefon, elektrika, komunalne storitve itd.) v evrih na območju SEPA. Pri SDD plačilno transakcijo odredi prejemnik plačila na podlagi predhodno podpisanega soglasja plačnika, izvrši pa se z direktno obremenitvijo računa plačnika pri njegovi banki. Skladno s pravili sheme SDD vse spremembe, tudi ukinitev vašega soglasja za direktno obremenitev, urejate z dobaviteljem in ne več pri vaši banki.

    Prednosti takega načina plačevanja računov so:

    • ni vam treba čakati v vrsti, zato vam ostane več časa zase,
    • prihranite denar, saj je strošek plačila nižji,
    • ne morete pozabiti na plačilo.
  9. Kako si uredim trajnik (SEPA direktna obremenitev transakcijskega računa) za račun električne energije ali plina?

    Z direktno obremenitvijo vašega plačilnega računa boste zmanjšali stroške plačevanja položnic za električno energijo, obveznosti bodo pravočasno poravnane in izognili se boste čakanju v vrstah na banki ali pošti. Obstoječemu dobavitelju sporočite vašo željo in ta vam bo v podpis posredoval SEPA izjavo lahko po elektronski ali navadni pošti na vaš naslov. Izpolnjeno jo vrnite dobavitelju in v najkrajšem času boste plačevali energijo z direktno bremenitvijo.

  10. Zakaj prejemam račun za električno energijo, čeprav nimam porabe?

    Čeprav na merilnem mestu nimate porabe, morate kljub temu plačati račun. Stroške za obračunsko moč ste dolžni poravnati vsak mesec posebej, kar vam omogoča, da imate električno energijo kadarkoli na voljo.

  11. Kako ugotovimo povprečno dnevno porabo?

    Povprečna dnevna poraba je izpisana na vsakem računu za predvideno dobavo električne energije. Izračunana je na podlagi dejanske porabe v zadnjem obračunskem obdobju, ki se deli s številom dni tega obdobja. Po vsakem obračunu se povprečna dnevna poraba prilagodi obračunani porabi.

  12. Nameščen imam števec, ki omogoča daljinsko odčitavanje, zakaj še nimam obračuna po dejanskem stanju števca?

    Pogoj, da se posamezno merilno mesto vključi v sistem daljinskega obračuna, je nameščena ustrezna merilna naprava in opremljenost transformatorske postaje z ustrezno tehnologijo (koncentratorjem). Transformatorska postaja, ki ji pripada vaše merilno mesto, še ni opremljena z ustrezno tehnologijo.

    Ker napredni sistemi merjenja in obračunavanja električne energije prinašajo prednosti tako na strani odjemalca kot dobavitelja, si elektrooperaterji še naprej prizadevajo za čim hitrejše uvajanje novih tehnologij.

ZEMELJSKI PLIN

  1. Kaj je zemeljski plin?

    Zemeljski plin je kakovostno gorivo fosilnega izvora, ki se uporablja kot vir ogrevanja. Je zmes različnih plinov, od katerih je največ metana CH4 (do 99 %), prisotni pa so še etan, propan, butan, primesi težjih ogljikovodikov, dušik in ogljikov dioksid. Pridobiva se iz podzemnih nahajališč od koder po plinovodnih omrežjih, ki ležijo pod površjem, potuje do uporabnika. Je nestrupen, nima vonja, barve in okusa ter je lažji od zraka.

     

    V primerjavi s premogom ali nafto vsebuje zemeljski plin zanemarljivo nizke vrednosti žvepla, zato je tudi okolju prijazno gorivo. Prašnih delcev (saj in pepela) pri izgorevanju praktično ni. Ob pravilni nastavitvi plinskih naprav sta edina stranska produkta, ki nastajata v procesu izgorevanja, ogljikov dioksid in voda.

     

    Uporaba zemeljskega plina je vsestranska. V gospodinjstvu ga najpogosteje uporabljamo za ogrevanje prostorov, pripravo sanitarne vode, klimatizacijo prostorov, kuhanje in pečenje. V industriji se zemeljski plin uporablja v tehnoloških postopkih in za ogrevanje. Zemeljski plin je tudi pogonsko gorivo za avtomobile.

     

    Prednosti uporabe zemeljskega plina: visok energetski izkoristek, ekološka neoporečnost, konkurenčna cena, zanesljiva oskrba, sprotno plačevanje, vsestranska uporaba.

  2. Kaj moram storiti za zamenjavo dobavitelja zemeljskega plina?

    Za zamenjavo dobavitelja je treba skleniti novo pogodbo o dobavi zemeljskega plina, ki vključuje pooblastilo, da lahko v vašem imenu pri sistemskem operaterju novi dobavitelj uredi vse ostale potrebne postopke za zamenjavo.

     

    Naročilo zemeljskega plina je preprosto. Vse podatke, potrebne za izpolnjevanje naročila, najdete na mesečnem računu za zemeljski plin, ki ni starejši od 3 mesecev. Poleg tega boste potrebovali tudi davčno številko.

     

    Na podlagi podpisanih dokumentov namesto vas kar najhitreje brezplačno novi dobavitelj uredi zamenjavo obstoječega dobavitelja pri operaterju distribucijskega sistema (ODS). Ko bo menjava dobavitelja uspešno izvedena, boste o tem obveščeni z dopisom. Hkrati boste prejeli tudi izvod pogodbe o oskrbi odjemalca z zemeljskim plinom, podpisan še iz strani dobavitelja.

     

    Gospodinjski odjemalec, ki je stranka pogodbe o oskrbi z energenti – zemeljskim plinom, je na podlagi 168. člena EZ-1 zaščiteni odjemalec, o čemer dobavitelj obvesti operaterja distribucijskega sistema. Pri pogodbah, sklenjenih na daljavo ali zunaj poslovnih prostorov, ima gospodinjski odjemalec skladno z Zakonom o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 20/98 s spremembami) pravico v 14 dneh od dne sklenitve pogodbe, pisno odstopiti od pogodbe, ne da bi mu bilo treba navesti razlog za svojo odločitev.

  3. Ali je zamenjava dobavitelja zemeljskega plina povezana s kakšnimi stroški?

    Ne. Vsi slovenski uporabniki zemeljskega plina lahko od 1. 7. 2007 dalje prosto izbirajo dobavitelja zemeljskega plina.

     

    Zamenjava dobavitelja je popolnoma brezplačna. Dodatni stroški se lahko pojavijo, če imate sklenjeno pogodbo z določenim časom vezave ali odpovednim rokom pri vašem dosedanjem dobavitelju. Zato vam priporočamo, da pred podpisom nove pogodbe preverite vašo obstoječo pogodbo.

  4. Ali je zamenjava dobavitelja možna na vseh območjih v Sloveniji, kjer je vzpostavljeno plinovodno omrežje?

    Zamenjava je možna na vseh območjih, kjer je distribucijsko omrežje priklopljeno na slovensko prenosno omrežje zemeljskega plina.

    Izjema, kjer zamenjave dobavitelja ne morete izvesti, sta občini Sežana in Rogatec, ki sta priklopljeni na italijansko oz. hrvaško plinovodno omrežje.

  5. Ali se kakovost plina z zamenjavo dobavitelja lahko spremeni?

    Plin v omrežju vselej ustreza enakim kakovostnim predpisom, zato zamenjava dobavitelja ne vpliva na njegovo kakovost.

  6. Kdo je dobavitelj in kdo operater distribucijskega omrežja (ODS)? Ali so podatki razvidni iz računa?

    Operater distribucijskega omrežja je lastnik in upravljalec plinovodnega omrežja, na katerega ste priključeni in ga ne morate izbirati.

    Dobavitelj je pravna oseba, s katero imate podpisano pogodbo o dobavi zemeljskega plina in vam po tem plinovodnem omrežju dobavlja plin. Dobavitelja lahko prosto izbirate in zamenjate v skladu s pogodbenimi določili.

     

  7. Katere podatke, potrebne za zamenjavo dobavitelja zemeljskega plina, lahko najdem na računu?

    Na računu lahko najdete naslednje podatke, ki so potrebni za zamenjavo dobavitelja:

    • številko odjemnega mesta,
    • podatek o operaterju distribucijskega sistema,
    • podatke o dobavitelju,
    • vrsto merilne naprave.
  8. Ali uvrstitev v odjemno skupino lahko vpliva na višino cene zemeljskega plina?

    Uvrstitev v odjemno skupino (oziroma bolj strokovno CDK) se izvede na osnovi predvidene letne porabe. Uvrstitev končnega uporabnika v odjemno skupino izvede operater distribucijskega omrežja in je pomembna za obračun omrežnine.

  9. Ali lahko dobavitelj zaračunava zemeljski plin na podlagi dejanske mesečne porabe?

    Račune vam dobavitelj lahko izstavlja po dejanski mesečni porabi v primeru, da se odločite za mesečno sporočanje stanja plinomera.

  10. Do kdaj v posameznem mesecu vam pošljem stanje?

    Operater distribucijskega omrežja, ki mesečno popiše stanje plinomera:

    • Mestni plinovodi d.o.o.
    • Energetika Celje d.o.o.

    S 1. 10. 2018 so v skladu z novo metodologijo za določanje nednevno merjenih odjemov določeni tudi novi datumi oddaje odčitkov plinomera.

     

    V kolikor mesečno sporočate števčna stanja, se bo za določanje mesečne porabe zemeljskega plina upošteval vsak pravilni odčitek, ki ga boste zadnjih 5 koledarskih dni v mesecu sporočili operaterju distribucijskega sistema ali dobavitelju. Če redno sporočate števčna stanja natančno na zadnji dan v mesecu, bo vaša obračunana mesečna količina zemeljskega plina enaka razliki sporočenih števčnih stanj.

     

    V primeru, da števčno stanje ni pridobljeno na zadnji dan v mesecu, se bo skladno z določili nove metodologije od datuma prejema odčitka do zadnjega dne v mesecu upoštevalo oceno odjema, ki jo pripravi vaš operater distribucijskega sistema.

    Pri sporočanju stanja števca potrebujete številko odjemnega mesta.

  11. Kaj storim v primeru napak na plinovodnem omrežju?

    V primeru napak na plinovodnem omrežju s plinskim omrežjem, s plinsko napeljavo ali plinskimi trošili (puščanje plina, okvara instalacije ali trošila ipd.) se obrnite na pristojnega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina.

    V primeru puščanja plina pokličite tudi gasilce (tel. št. 112) ali policijo (tel. št. 113)!

  12. Kako bom prejemal račune?

    Račune boste praviloma prejemali enkrat mesečno, predvidoma med 5. in 15. dnem v mesecu za preteklo enomesečno obdobje. Prvi račun prejmete praviloma v mesecu, ki sledi začetku dobave.

     

  13. Slovenski trg zemeljskega plina

    Trg zemeljskega plina v Sloveniji je del enotnega evropskega trga zemeljskega plina, ki ga ureja evropska plinska direktiva (2009/73/ES). Delež zemeljskega plina v porabljeni primarni energiji v Sloveniji znaša 13 %. Kar 99 % zemeljskega plina se uvozi iz tujine. Vsi slovenski uporabniki zemeljskega plina lahko od 1. 7. 2007 dalje prosto izbirajo dobavitelja.

Project Management
  1. Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipisicing elit?

    Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipisicing elit, sed do eiusmod tempor incididunt ut labore et dolore magna aliqua. Ut enim ad minim veniam, quis nostrud exercitation ullamco laboris nisi ut aliquip ex ea commodo consequat. Duis aute irure dolor in reprehenderit in voluptate velit essecillum dolore eu fugiat nulla pariatur. Excepteur sint occaecat cupidatat non proident, sunt in culpa qui officia deserunt mollit anim id est laborum.

  2. Duis aute irure dolor in reprehenderit in voluptate?

    Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipisicing elit, sed do eiusmod tempor incididunt ut labore et dolore magna aliqua. Ut enim ad minim veniam, quis nostrud exercitation ullamco laboris nisi ut aliquip ex ea commodo consequat. Duis aute irure dolor in reprehenderit in voluptate velit essecillum dolore eu fugiat nulla pariatur. Excepteur sint occaecat cupidatat non proident, sunt in culpa qui officia deserunt mollit anim id est laborum.

  3. Duis aute irure dolor in reprehenderit in voluptate velit?

    Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipisicing elit, sed do eiusmod tempor incididunt ut labore et dolore magna aliqua. Ut enim ad minim veniam, quis nostrud exercitation ullamco laboris nisi ut aliquip ex ea commodo consequat. Duis aute irure dolor in reprehenderit in voluptate velit essecillum dolore eu fugiat nulla pariatur. Excepteur sint occaecat cupidatat non proident, sunt in culpa qui officia deserunt mollit anim id est laborum.

  4. Excepteur sint occaecat cupidatat non proiden?

    Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipisicing elit, sed do eiusmod tempor incididunt ut labore et dolore magna aliqua. Ut enim ad minim veniam, quis nostrud exercitation ullamco laboris nisi ut aliquip ex ea commodo consequat. Duis aute irure dolor in reprehenderit in voluptate velit essecillum dolore eu fugiat nulla pariatur. Excepteur sint occaecat cupidatat non proident, sunt in culpa qui officia deserunt mollit anim id est laborum.

  5. Duis aute irure dolor in reprehenderit in voluptate?

    Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipisicing elit, sed do eiusmod tempor incididunt ut labore et dolore magna aliqua. Ut enim ad minim veniam, quis nostrud exercitation ullamco laboris nisi ut aliquip ex ea commodo consequat. Duis aute irure dolor in reprehenderit in voluptate velit essecillum dolore eu fugiat nulla pariatur. Excepteur sint occaecat cupidatat non proident, sunt in culpa qui officia deserunt mollit anim id est laborum.

  6. Sed do eiusmod tempor incididunt ut labore et dolore magna aliqua?

    Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipisicing elit, sed do eiusmod tempor incididunt ut labore et dolore magna aliqua. Ut enim ad minim veniam, quis nostrud exercitation ullamco laboris nisi ut aliquip ex ea commodo consequat. Duis aute irure dolor in reprehenderit in voluptate velit essecillum dolore eu fugiat nulla pariatur. Excepteur sint occaecat cupidatat non proident, sunt in culpa qui officia deserunt mollit anim id est laborum.

  7. Sed do eiusmod tempor incididunt ut labore et dolore magna aliqua?

    Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipisicing elit, sed do eiusmod tempor incididunt ut labore et dolore magna aliqua. Ut enim ad minim veniam, quis nostrud exercitation ullamco laboris nisi ut aliquip ex ea commodo consequat. Duis aute irure dolor in reprehenderit in voluptate velit essecillum dolore eu fugiat nulla pariatur. Excepteur sint occaecat cupidatat non proident, sunt in culpa qui officia deserunt mollit anim id est laborum.

  8. Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipisicing elit?

    Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipisicing elit, sed do eiusmod tempor incididunt ut labore et dolore magna aliqua. Ut enim ad minim veniam, quis nostrud exercitation ullamco laboris nisi ut aliquip ex ea commodo consequat. Duis aute irure dolor in reprehenderit in voluptate velit essecillum dolore eu fugiat nulla pariatur. Excepteur sint occaecat cupidatat non proident, sunt in culpa qui officia deserunt mollit anim id est laborum.

Slovar

  1. Omrežnina

    Omrežnino za elektroenergetsko omrežje določa Agencija za energijo RS skladno z Aktom o določitvi metodologije za obračunavanje omrežnine in metodologije za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja.

    Tarifne postavke za omrežnino so določene za:

    • omrežnino za prenosno omrežje,
    • omrežnino za distribucijsko omrežje,
    • omrežnino za sistemske storitve.

    Pri odjemalcih z nemerjeno močjo je znesek omrežnine sestavljen iz stalnega in spremenljivega dela. Stalni del omrežnine predstavlja prispevek za obračunsko moč, ki je odvisen od moči omejevalca toka oziroma od nazivne moči obračunskih varovalk, spremenljivi del pa je odvisen od porabe električne energije v času višje in manjše tarife oziroma enotne tarife.

    Pri odjemalcih z merjeno močjo (večji odjemalci) se tudi obračunska moč obračuna po doseženi moči.

  2. Omrežnina za prenosno in distribucijsko omrežje

    Omrežnina za prenosno in distribucijsko omrežje je namenjena pokrivanju stroškov izvajanja gospodarske javne službe sistemskega operaterja prenosnega in distribucijskega omrežja, in sicer za:

    • vodenje, obratovanje in vzdrževanje ter razvoj omrežij,
    • merjenje električne energije, obdelavo in posredovanje merilnih podatkov ter izdajanje soglasij in projektnih pogojev,
    • za pokrivanje izgub električne energije v omrežju.
  3. Omrežnina za sistemske storitve

    Omrežnina za sistemske storitve je namenjena zagotavljanju zadostnih pogojev, ki omogočajo zanesljivo in stabilno delovanje elektroenergetskega sistema, za kar je odgovoren sistemski operater prenosnega omrežja.

  4. Priključnina

    Priključnina je znesek, ki ga odjemalec plača sistemskemu operaterju distribucijskega omrežja, da mu ta omogoči priključitev na omrežje oz. v sistem ali vzpostavi spremembo priključne moči.

  5. Vozni red

    Vozni red je način obratovanja, ki je določen na podlagi pogodb o prodaji in nakupu električne energije.

  6. Sestavine cene za uporabo omrežja

    Cena za uporabo omrežij je znesek, ki ga plača odjemalec električne energije iz omrežja na določenem napetostnem nivoju glede na odjemno skupino, in je odvisna od obračunane moči in prenesene oziroma distribuirane energije. Odjemna skupina se določi glede na merjenje moči in število obratovalnih ur.

    Cena za uporabo omrežij vsebuje naslednje sestavine:

    1. delež omrežnine za prenosno omrežje,
    2. delež omrežnine za distribucijsko omrežje,
    3. delež za sistemske storitve,
    4. delež za delovanje Agencije za energijo,
    5. če je tako določeno z zakonom ali podzakonskim aktom Vlade RS, vključuje tudi dodatke za:
      • prednostno dispečiranje po EZ in podzakonskih aktih k EZ,
      • evidentiranje pogodb na organiziranem trgu z električno energijo,
      • spodbude kvalificiranim proizvajalcem
      • in morebitne druge dodatke.

    Dodatki so upoštevani tako, da se potrebne dodatne zneske prišteje k zneskom, ki so rezultat sestavin. Cenik vsebuje cene za uporabo omrežij kot vsoto vseh prej navedenih sestavin v obliki, ki upošteva napetostni nivo in odjemne skupine.

  7. Delovna energija

    Delovna energija je tista električna energija, ki se lahko spremeni v kakšno drugo obliko energije.

  8. Dobavitelj energije

    Dobavitelj energije je lahko pravna ali fizična oseba, ki odjemalca na osnovi pogodbe oskrbuje z energijo ali gorivom.

  9. Dobavni pogoji

    Dobavni pogoji so tehnično in ekonomsko opredeljene obveznosti za dobavo energije, ki zavezujejo dobavitelja in odjemalca.

  10. Energija

    Vsaka oblika proizvedene ali pridobljene energije, namenjene za dobavo ali prodajo.

  11. Gospodinjski odjemalec

    Gospodinjski odjemalec je tisti, ki kupuje električno ali drugo energijo za lastno domačo porabo, kar izključuje opravljanje gospodarske ali poklicne dejavnosti.

  12. Jalova energija

    Jalova energija je tista, ki se v sistemu z izmenično napetostjo v določenem časovnem obdobju zvezno izmenjuje med energijami električnih in magnetnih polj elektroenergetskega sistema in vseh nanj priključenih naprav.

  13. Konična obremenitev

    Konična obremenitev je najvišja vrednost obremenitve v danem časovnem intervalu, npr. v dnevu, mesecu, letu.

  14. Moč, energija

    Za opravljanje določenega dela v določenem trenutku je potrebna moč. Energija je moč, ki jo uporabimo v določenem času. Enota za moč je W (vat, za energijo Ws), vendar se v elektroenergetiki pogosteje uporablja kW (torej 1000 W) in kWh (kar je 1000 W x 3600 s).

  15. Odjemalec

    Odjemalec je pravna ali fizična oseba, ki jo na pogodbeni osnovi dobavitelj oskrbuje z energijo ali gorivi za lastno rabo.

  16. Omrežje

    Omrežje je sistem povezanih naprav, ki so namenjene prenosu ali distribuciji električne energije, toplote ali plina do odjemalcev.

  17. Organiziran trg z električno energijo

    Organiziran trg z električno energijo je ustanova, v kateri poteka organizirana izmenjava ponudb po nakupu s ponudbami po dobavi električne energije ter trgovanje za dan časovni okvir.

  18. Oskrba z energijo

    Oskrba z energijo je proces pridobivanja in predelave, proizvodnje, prenosa, distribucije in dobave energije.

  19. Poslovni odjemalec

    Poslovni odjemalec je tisti, ki ni gospodinjski odjemalec in energijo torej naroča za poslovne namene ali prostore.

  20. Prenos

    Prenos je transport električne energije po prenosnem omrežju.

  21. Prenosno omrežje

    Prenosno omrežje je visokonapetostno električno omrežje od proizvajalca oziroma povezave s sosednjimi prenosnimi omrežji do distribucijskega omrežja ali končnega odjemalca.

  22. Priključitev na omrežje

    Priključitev na omrežje je fizična priključitev ali priklop na energetsko omrežje pod pogoji, določenimi z Energetskim zakonom (EZ).

  23. Proizvodnja

    Proizvodnja energije je fizikalni ali kemični proces transformacije goriv in obnovljivih virov energije v električno, toplotno in druge oblike energije.

  24. Sistemske storitve

    Sistemske storitve so tiste, ki omogočajo nemoteno, zanesljivo in kvalitetno oskrbo z energijo.

  25. Sistemski operater distribucijskega omrežja

    SODO je izvajalec gospodarske javne službe (GJS), ki izvaja dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije.

  26. Varčevalni potencial

    Varčevalni potencial je delež energije v skupnem obsegu rabe energije pri porabniku, ki ga je možno znižati z ekonomsko utemeljenimi vlaganji.

  27. Tarifni čas

    Tarifni časi so cenovne kategorije električne energije, ki so praviloma odvisne od časa oziroma pogodbe. Ločimo:

    VT – višja tarifa, ki velja od ponedeljka do petka od 06:00 do 22:00 ure.

    MT – manjša tarifa oz. »poceni tok«, ki velja od ponedeljka do petka od 22:00 do 06:00 naslednjega dne ter ob sobotah, nedeljah in dela prostih dnevih od 00:00 do 24:00.

    ET – enotna tarifa pa pomeni, da je cena za porabljeno električno energijo enaka 24 ur na dan, vse dni v letu.

  28. Pogodba

    Pogodba (prej tudi pogodbeni račun) je osnova za obračun energentov.

  29. Merilno mesto

    Merilno mesto je priključno mesto za električno energijo. Za njegovo identifikacijo se uporablja številka merilnega mesta (MM). Podatek o merilnem mestu odjemalec najde na vsakokratnem računu za električno energijo.

  30. Odjemno mesto

    Odjemno mesto je priključno mesto za zemeljski plin. Za identifikacijo priključnega mesta pri zemeljskem plinu se uporablja izraz številka odjemnega mesta (OM), ki jo odjemalec najde na računu za zemeljski plin v levem delu.

  31. Številka odjemnega mesta - ŠTOD

    ŠTOD se ne uporablja več. V času prehoda na nov informacijski sistem je bila vsaki številki odjemnega mesta za električno energijo dodeljena številka pogodbenega računa.

  32. Poračun

    Poračun porabe električne energije se opravi po koncu obračunskega obdobja. Za nove odjemalce se v prvem letu višina obroka lahko določi sporazumno z odjemalcem ali pa se upošteva povprečna dnevna poraba slovenskega gospodinjstva.

    Poračun se izračuna na osnovi odčitka porabe v preteklem obračunskem obdobju in ga izdela dobavitelj električne energije. Med obračunskim obdobjem plačujete električno energijo z akontacijami (obroki), katerih višina je izračunana na osnovi vaše povprečne dnevne porabe v preteklem obračunskem obdobju.

  33. Odklop in priklop

    Uporabnik sistema, ki je imetnik soglasja za priključitev na sistem, lahko od sistemskega operaterja zahteva, da njegovo prevzemno-predajno oziroma odjemno mesto odklopi od omrežja.

    Operater je uporabnika sistema dolžan na uporabnikove stroške ponovno priklopiti na sistem, če izpolnjuje pogoje za priklop. Če traja odklop dlje kot tri leta, mora uporabnik sistema pred ponovnim priklopom pridobiti novo soglasje za priključitev na sistem in skleniti novo pogodbo o priključitvi.

  34. Enotarifni števec

    Enotarifni števec meri porabo električne energije v kWh v času enotne tarife (ET), zato ima samo eno okence. Števčno stanje popišemo tako, da prepišemo vse številke iz okenca.

  35. Dvotarifni števec

    Dvotarifni števec meri porabo električne energije v kWh v času večje tarife (VT) in manjše tarife (MT).

  36. Prispevek OVE+SPTE (KW)

    Na podlagi 378. člena Energetskega zakonika (EZ-1, Ur. l. RS, št. 17/2014) in Uredbe o načinu določanja in obračunavanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (Ur. l. RS, št. 46/2015) so končni odjemalci električne energije in končni odjemalci trdnih, tekočih, plinastih fosilnih goriv ali daljinske toplote za končno rabo zavezanci za plačevanje prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije ter v soproizvodnji z visokim izkoristkom (prispevek OVE+SPTE).

    Vrednost prispevkov, ki jih plačujejo končni odjemalci električne energije, je odvisna od moči in napetostne ravni prevzemno-predajnega mesta, kategorije odjemalca in namena porabe energije ter se obračuna na kW obračunske moči končnega odjemalca na mesečnem nivoju.

    Višina prispevka določi vlada na podlagi obrazloženega predloga Centra za podpore. Agencija za energijo nato tako dogovorjeno višino prispevka določi z Aktom o prispevkih za zagotavljanje podpor za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji z visokim izkoristkom (Ur. l. RS, št. 56/2015). Prejeti prispevek dobavitelj prenakaže Centru za podpore.

    Pravna podlaga:

    1. Akt o metodologiji za določitev regulativnega okvira in metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje (Ur. l. RS, št. 66/15, 105/15),
    2. Tarifne postavke za omrežnine elektrooperaterjev za regulativno obdobje 2016-2018 (Ur. l. RS, št. 99/2015),
    3. Uredba o načinu določanja in obračunavanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (Ur. l. RS, št. 46/2015),
    4. Akt o prispevkih za zagotavljanje podpor za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji z visokim izkoristkom (Ur. l. RS, št. 56/2015),
    5. Sklep o določitvi višine prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov (Ur. l. RS, št. 8/2009).
  37. Trošarine

    Obračuna se za vsako porabljeno kilovatno uro električne energije v večji (VT), manjši (MT) oziroma enotni (ET) tarifi, osnove za zaračunavanje dodatka so določene v Zakonu o trošarinah, (Uradni list RS št. 47/2016). Način obračunavanja trošarine za električno energijo določa podzakonski akt Pravilnik o izvajanju Zakona o trošarinah, ki je bil v Uradnem listu RS št. 62/2016 objavljen 30. 9. 2016 in velja od 1. 10. 2016 dalje.

  38. Obračunska moč

    Obračunska moč je merilo največjega trenutnega odjema električne energije, ki ga omogoča odjemalčev priključek. Določena je na podlagi zmogljivosti omejevalnika toka, ki je pri gospodinjskih odjemalcih praviloma glavna varovalka. Obračunska moč je navedena na računu.

  39. Prispevek za energetsko učinkovitost (URE)

    Prispevek je naveden na mesečni položnici in je namenjen za povečanje energetske učinkovitosti in za zagotavljanje prihrankov energije pri končnih odjemalcih.

    Energetski zakon (EZ-1; Ur. l. RS, št. 17/2014) določa, da morajo vsi dobavitelji energije končnim odjemalcem zagotavljati prihranke energije pri končnih odjemalcih.

    Obračuna se za vsako porabljeno kilovatno uro električne energije v večji (VT), manjši (MT) oziroma enotni (ET) tarifi. Uredba o zagotavljanju prihrankov energije (Ur. l. RS, št. 96/2014) določa višino prispevka za energetsko učinkovitost, ki ga plačuje končni odjemalec električne energije in zemeljskega plina iz omrežja operaterju, končni odjemalec toplote iz omrežja, trdnih, tekočih in plinastih goriv pa dobavitelju električne energije. Sredstva so se mesečno nakazujejo Eko skladu in so namenjena izvajanju programa Eko sklada.

  40. Dodatek za AGEN

    Dodatek k omrežnini za delovanje organizatorja trga Borzen in dodatek k omrežnini za delovanje Agencije za energijo (AGEN) je nadomestil enoten Prispevek za delovanje operaterja trga.

  41. Dodatek za Borzen

    Dodatek k omrežnini za delovanje organizatorja trga Borzen in dodatek k omrežnini za delovanje Agencije za energijo (AGEN) je nadomestil enoten Prispevek za delovanje operaterja trga.

  42. Distribucija zemeljskega plina

    Distribucija zemeljskega plina pomeni transport zemeljskega plina po distribucijskem omrežju do končnih odjemalcev na določenem geografskem območju.

  43. Distribucijsko omrežje

    Distribucijsko omrežje je omrežje plinovodov, ki so funkcionalno zgrajeni na zaključenem geografskem območju, po katerem se izvaja distribucija zemeljskega plina do končnih odjemalcev.

  44. Sistemski operater

    Sistemski operater je lahko pravna ali fizična oseba, ki v okviru gospodarsko javne službe izvaja dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina.

  45. Standardni kubični meter (Sm³)

    Standardni kubični meter je mera, za katero je v ceniku predstavljena osnovna cena zemeljskega plina. Gre za količino zemeljskega plina v volumnu enega kubičnega metra pri absolutnem tlaku 1,01325 bara in temperaturi 15 °C.

  46. CDK Skupina

    Odjemalci zemeljskega plina so glede na letno porabo, ki je določena na podlagi pretekle letne porabe in temperaturnega manjka za občino, uvrščeni v odjemno skupino CDK. Skupine so razvrščene od najnižje odjemne skupine CDK01 do najvišje CDK15.

  47. Notranja plinska napeljava

    Notranja plinska napeljava je napeljava, ki vključuje vso opremo: od glavne plinske zaporne pipe do vključno odvoda dimnih plinov.

  48. Odjemna skupina

    Odjemna skupina je skupina, v katero se razvrsti odjemalec glede na pogodbeno zakupljeno zmogljivost.

  49. Skupno odjemno mesto

    Skupno odjemno mesto je odjemno mesto v stanovanjski, poslovni ali stanovanjsko-poslovni stavbi, kjer se meri poraba zemeljskega plina za več pravnih ali fizičnih oseb, ki so uporabniki ali končni odjemalci.

  50. Prispevek za delovanje operaterja trga

    Prispevek za delovanje operaterja trga je nadomestil dodatek k omrežnini za delovanje organizatorja trga Borzen in dodatek k omrežnini za delovanje Agencije za energijo (AGEN).

    Prispevek je namenjen pokrivanju stroškov operaterja trga Borzen, d.o.o., razen delovanja Centra za podpore. Prejeti prispevek dobavitelj posreduje operaterju trga. Podlaga za zaračunavanje prispevka je določena v 98. členu Energetskega zakona (EZ-1,Ur. l. RS št. 17/2014, 81/2015). Višino prispevka določa Vlada RS na podlagi Uredbe o podelitvi koncesije in načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost operaterja trga z elektriko (Ur. l. RS, št. 39/2015). Vlada je višino prispevka določila s sklepom št. 36001-11/2010/4 z dne 23. 9. 2010.

  51. Zelena energija

    Zelena energija je čista, okolju prijazna energija, ki je pridobljena iz obnovljivih virov, predvsem iz malih hidroelektrarn. Takšne elektrarne ne zahtevajo večjih posegov v prostor in se v največji meri zlivajo z naravo in okoljem.

Omrežnina

Omrežnino za elektroenergetsko omrežje določa Agencija za energijo RS skladno z Aktom o določitvi metodologije za obračunavanje omrežnine in metodologije za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja.

Tarifne postavke za omrežnino so določene za:

  • omrežnino za prenosno omrežje,
  • omrežnino za distribucijsko omrežje,
  • omrežnino za sistemske storitve.

Pri odjemalcih z nemerjeno močjo je znesek omrežnine sestavljen iz stalnega in spremenljivega dela. Stalni del omrežnine predstavlja prispevek za obračunsko moč, ki je odvisen od moči omejevalca toka oziroma od nazivne moči obračunskih varovalk, spremenljivi del pa je odvisen od porabe električne energije v času višje in manjše tarife oziroma enotne tarife.

Pri odjemalcih z merjeno močjo (večji odjemalci) se tudi obračunska moč obračuna po doseženi moči.

 

Omrežnina za prenosno in distribucijsko omrežje

Omrežnina za prenosno in distribucijsko omrežje je namenjena pokrivanju stroškov izvajanja gospodarske javne službe sistemskega operaterja prenosnega in distribucijskega omrežja, in sicer za:

  • vodenje, obratovanje in vzdrževanje ter razvoj omrežij,
  • merjenje električne energije, obdelavo in posredovanje merilnih podatkov ter izdajanje soglasij in projektnih pogojev,
  • za pokrivanje izgub električne energije v omrežju.

 

Omrežnina za sistemske storitve

Omrežnina za sistemske storitve je namenjena zagotavljanju zadostnih pogojev, ki omogočajo zanesljivo in stabilno delovanje elektroenergetskega sistema, za kar je odgovoren sistemski operater prenosnega omrežja.

 

Priključnina

Priključnina je znesek, ki ga odjemalec plača sistemskemu operaterju distribucijskega omrežja, da mu ta omogoči priključitev na omrežje oz. v sistem ali vzpostavi spremembo priključne moči.

 

Vozni red

Vozni red je način obratovanja, ki je določen na podlagi pogodb o prodaji in nakupu električne energije.

 

Sestavine cene za uporabo omrežja

Cena za uporabo omrežij je znesek, ki ga plača odjemalec električne energije iz omrežja na določenem napetostnem nivoju glede na odjemno skupino, in je odvisna od obračunane moči in prenesene oziroma distribuirane energije. Odjemna skupina se določi glede na merjenje moči in število obratovalnih ur.

Cena za uporabo omrežij vsebuje naslednje sestavine:

  1. delež omrežnine za prenosno omrežje,
  2. delež omrežnine za distribucijsko omrežje,
  3. delež za sistemske storitve,
  4. delež za delovanje Agencije za energijo,
  5. če je tako določeno z zakonom ali podzakonskim aktom Vlade RS, vključuje tudi dodatke za:
    • prednostno dispečiranje po EZ in podzakonskih aktih k EZ,
    • evidentiranje pogodb na organiziranem trgu z električno energijo,
    • spodbude kvalificiranim proizvajalcem
    • in morebitne druge dodatke.

Dodatki so upoštevani tako, da se potrebne dodatne zneske prišteje k zneskom, ki so rezultat sestavin. Cenik vsebuje cene za uporabo omrežij kot vsoto vseh prej navedenih sestavin v obliki, ki upošteva napetostni nivo in odjemne skupine.

 

Delovna energija

Delovna energija je tista električna energija, ki se lahko spremeni v kakšno drugo obliko energije.

 

Dobavitelj energije

Dobavitelj energije je lahko pravna ali fizična oseba, ki odjemalca na osnovi pogodbe oskrbuje z energijo ali gorivom.

 

Dobavni pogoji

Dobavni pogoji so tehnično in ekonomsko opredeljene obveznosti za dobavo energije, ki zavezujejo dobavitelja in odjemalca.

 

Energija

Vsaka oblika proizvedene ali pridobljene energije, namenjene za dobavo ali prodajo.

 

Gospodinjski odjemalec

Gospodinjski odjemalec je tisti, ki kupuje električno ali drugo energijo za lastno domačo porabo, kar izključuje opravljanje gospodarske ali poklicne dejavnosti.

 

Jalova energija

Jalova energija je tista, ki se v sistemu z izmenično napetostjo v določenem časovnem obdobju zvezno izmenjuje med energijami električnih in magnetnih polj elektroenergetskega sistema in vseh nanj priključenih naprav.

 

Konična obremenitev

Konična obremenitev je najvišja vrednost obremenitve v danem časovnem intervalu, npr. v dnevu, mesecu, letu.

 

Moč, energija

Za opravljanje določenega dela v določenem trenutku je potrebna moč. Energija je moč, ki jo uporabimo v določenem času. Enota za moč je W (vat, za energijo Ws), vendar se v elektroenergetiki pogosteje uporablja kW (torej 1000 W) in kWh (kar je 1000 W x 3600 s).

Odjemalec

Odjemalec je pravna ali fizična oseba, ki jo na pogodbeni osnovi dobavitelj oskrbuje z energijo ali gorivi za lastno rabo.

 

Omrežje

Omrežje je sistem povezanih naprav, ki so namenjene prenosu ali distribuciji električne energije, toplote ali plina do odjemalcev.

 

Organiziran trg z električno energijo

Organiziran trg z električno energijo je ustanova, v kateri poteka organizirana izmenjava ponudb po nakupu s ponudbami po dobavi električne energije ter trgovanje za dan časovni okvir.

 

Oskrba z energijo

Oskrba z energijo je proces pridobivanja in predelave, proizvodnje, prenosa, distribucije in dobave energije.

 

Poslovni odjemalec

Poslovni odjemalec je tisti, ki ni gospodinjski odjemalec in energijo torej naroča za poslovne namene ali prostore.

 

Prenos

Prenos je transport električne energije po prenosnem omrežju.

 

Prenosno omrežje

Prenosno omrežje je visokonapetostno električno omrežje od proizvajalca oziroma povezave s sosednjimi prenosnimi omrežji do distribucijskega omrežja ali končnega odjemalca.

 

Priključitev na omrežje

Priključitev na omrežje je fizična priključitev ali priklop na energetsko omrežje pod pogoji, določenimi z Energetskim zakonom (EZ).

 

Proizvodnja

Proizvodnja energije je fizikalni ali kemični proces transformacije goriv in obnovljivih virov energije v električno, toplotno in druge oblike energije.

 

 Sistemske storitve

Sistemske storitve so tiste, ki omogočajo nemoteno, zanesljivo in kvalitetno oskrbo z energijo.

 

Sistemski operater distribucijskega omrežja

SODO je izvajalec gospodarske javne službe (GJS), ki izvaja dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije.

 

Varčevalni potencial

Varčevalni potencial je delež energije v skupnem obsegu rabe energije pri porabniku, ki ga je možno znižati z ekonomsko utemeljenimi vlaganji.

 

Tarifni čas

Tarifni časi so cenovne kategorije električne energije, ki so praviloma odvisne od časa oziroma pogodbe. Ločimo:

VT – višja tarifa, ki velja od ponedeljka do petka od 06:00 do 22:00 ure.

MT – manjša tarifa oz. »poceni tok«, ki velja od ponedeljka do petka od 22:00 do 06:00 naslednjega dne ter ob sobotah, nedeljah in dela prostih dnevih od 00:00 do 24:00.

ET – enotna tarifa pa pomeni, da je cena za porabljeno električno energijo enaka 24 ur na dan, vse dni v letu.

 

Pogodba

Pogodba (prej tudi pogodbeni račun) je osnova za obračun energentov.

 

Merilno mesto

Merilno mesto je priključno mesto za električno energijo. Za njegovo identifikacijo se uporablja številka merilnega mesta (MM). Podatek o merilnem mestu odjemalec najde na vsakokratnem računu za električno energijo.

 

Odjemno mesto

Odjemno mesto je priključno mesto za zemeljski plin. Za identifikacijo priključnega mesta pri zemeljskem plinu se uporablja izraz številka odjemnega mesta (OM), ki jo odjemalec najde na računu za zemeljski plin v levem delu.

 

Številka odjemnega mesta – ŠTOD

ŠTOD se ne uporablja več. V času prehoda na nov informacijski sistem je bila vsaki številki odjemnega mesta za električno energijo dodeljena številka pogodbenega računa.

 

Poračun

Poračun porabe električne energije se opravi po koncu obračunskega obdobja. Za nove odjemalce se v prvem letu višina obroka lahko določi sporazumno z odjemalcem ali pa se upošteva povprečna dnevna poraba slovenskega gospodinjstva.

Poračun se izračuna na osnovi odčitka porabe v preteklem obračunskem obdobju in ga izdela dobavitelj električne energije. Med obračunskim obdobjem plačujete električno energijo z akontacijami (obroki), katerih višina je izračunana na osnovi vaše povprečne dnevne porabe v preteklem obračunskem obdobju.

 

Odklop in priklop

Uporabnik sistema, ki je imetnik soglasja za priključitev na sistem, lahko od sistemskega operaterja zahteva, da njegovo prevzemno-predajno oziroma odjemno mesto odklopi od omrežja.

Operater je uporabnika sistema dolžan na uporabnikove stroške ponovno priklopiti na sistem, če izpolnjuje pogoje za priklop. Če traja odklop dlje kot tri leta, mora uporabnik sistema pred ponovnim priklopom pridobiti novo soglasje za priključitev na sistem in skleniti novo pogodbo o priključitvi.

 

Enotarifni števec

Enotarifni števec meri porabo električne energije v kWh v času enotne tarife (ET), zato ima samo eno okence. Števčno stanje popišemo tako, da prepišemo vse številke iz okenca.

 

Dvotarifni števec

Dvotarifni števec meri porabo električne energije v kWh v času večje tarife (VT) in manjše tarife (MT).

 

Prispevek OVE+SPTE (KW)

Na podlagi 378. člena Energetskega zakonika (EZ-1, Ur. l. RS, št. 17/2014) in Uredbe o načinu določanja in obračunavanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (Ur. l. RS, št. 46/2015) so končni odjemalci električne energije in končni odjemalci trdnih, tekočih, plinastih fosilnih goriv ali daljinske toplote za končno rabo zavezanci za plačevanje prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije ter v soproizvodnji z visokim izkoristkom (prispevek OVE+SPTE).

Vrednost prispevkov, ki jih plačujejo končni odjemalci električne energije, je odvisna od moči in napetostne ravni prevzemno-predajnega mesta, kategorije odjemalca in namena porabe energije ter se obračuna na kW obračunske moči končnega odjemalca na mesečnem nivoju.

Višina prispevka določi vlada na podlagi obrazloženega predloga Centra za podpore. Agencija za energijo nato tako dogovorjeno višino prispevka določi z Aktom o prispevkih za zagotavljanje podpor za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji z visokim izkoristkom (Ur. l. RS, št. 56/2015). Prejeti prispevek dobavitelj prenakaže Centru za podpore.

Pravna podlaga:

  1. Akt o metodologiji za določitev regulativnega okvira in metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje (Ur. l. RS, št. 66/15, 105/15),
  2. Tarifne postavke za omrežnine elektrooperaterjev za regulativno obdobje 2016-2018 (Ur. l. RS, št. 99/2015),
  3. Uredba o načinu določanja in obračunavanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (Ur. l. RS, št. 46/2015),
  4. Akt o prispevkih za zagotavljanje podpor za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji z visokim izkoristkom (Ur. l. RS, št. 56/2015),
  5. Sklep o določitvi višine prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov (Ur. l. RS, št. 8/2009).

 

Trošarine

Obračuna se za vsako porabljeno kilovatno uro električne energije v večji (VT), manjši (MT) oziroma enotni (ET) tarifi, osnove za zaračunavanje dodatka so določene v Zakonu o trošarinah, (Uradni list RS št. 47/2016). Način obračunavanja trošarine za električno energijo določa podzakonski akt Pravilnik o izvajanju Zakona o trošarinah, ki je bil v Uradnem listu RS št. 62/2016 objavljen 30. 9. 2016 in velja od 1. 10. 2016 dalje.

 

Obračunska moč

Obračunska moč je merilo največjega trenutnega odjema električne energije, ki ga omogoča odjemalčev priključek. Določena je na podlagi zmogljivosti omejevalnika toka, ki je pri gospodinjskih odjemalcih praviloma glavna varovalka. Obračunska moč je navedena na računu.

 

Prispevek za energetsko učinkovitost (URE)

Prispevek je naveden na mesečni položnici in je namenjen za povečanje energetske učinkovitosti in za zagotavljanje prihrankov energije pri končnih odjemalcih.

Energetski zakon (EZ-1; Ur. l. RS, št. 17/2014) določa, da morajo vsi dobavitelji energije končnim odjemalcem zagotavljati prihranke energije pri končnih odjemalcih.

Obračuna se za vsako porabljeno kilovatno uro električne energije v večji (VT), manjši (MT) oziroma enotni (ET) tarifi. Uredba o zagotavljanju prihrankov energije (Ur. l. RS, št. 96/2014) določa višino prispevka za energetsko učinkovitost, ki ga plačuje končni odjemalec električne energije in zemeljskega plina iz omrežja operaterju, končni odjemalec toplote iz omrežja, trdnih, tekočih in plinastih goriv pa dobavitelju električne energije. Sredstva so se mesečno nakazujejo Eko skladu in so namenjena izvajanju programa Eko sklada.

 

Dodatek za AGEN

Dodatek k omrežnini za delovanje organizatorja trga Borzen in dodatek k omrežnini za delovanje Agencije za energijo (AGEN) je nadomestil enoten Prispevek za delovanje operaterja trga.

 

Dodatek za Borzen

Dodatek k omrežnini za delovanje organizatorja trga Borzen in dodatek k omrežnini za delovanje Agencije za energijo (AGEN) je nadomestil enoten Prispevek za delovanje operaterja trga.

 

Distribucija zemeljskega plina

Distribucija zemeljskega plina pomeni transport zemeljskega plina po distribucijskem omrežju do končnih odjemalcev na določenem geografskem območju.

 

Distribucijsko omrežje

Distribucijsko omrežje je omrežje plinovodov, ki so funkcionalno zgrajeni na zaključenem geografskem območju, po katerem se izvaja distribucija zemeljskega plina do končnih odjemalcev.

 

Sistemski operater

Sistemski operater je lahko pravna ali fizična oseba, ki v okviru gospodarsko javne službe izvaja dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina.

 

Standardni kubični meter (Sm³)

Standardni kubični meter je mera, za katero je v ceniku predstavljena osnovna cena zemeljskega plina. Gre za količino zemeljskega plina v volumnu enega kubičnega metra pri absolutnem tlaku 1,01325 bara in temperaturi 15 °C.

 

CDK Skupina

Odjemalci zemeljskega plina so glede na letno porabo, ki je določena na podlagi pretekle letne porabe in temperaturnega manjka za občino, uvrščeni v odjemno skupino CDK. Skupine so razvrščene od najnižje odjemne skupine CDK01 do najvišje CDK15.

 

Notranja plinska napeljava

Notranja plinska napeljava je napeljava, ki vključuje vso opremo: od glavne plinske zaporne pipe do vključno odvoda dimnih plinov.

 

Odjemna skupina

Odjemna skupina je skupina, v katero se razvrsti odjemalec glede na pogodbeno zakupljeno zmogljivost.

 

Skupno odjemno mesto

Skupno odjemno mesto je odjemno mesto v stanovanjski, poslovni ali stanovanjsko-poslovni stavbi, kjer se meri poraba zemeljskega plina za več pravnih ali fizičnih oseb, ki so uporabniki ali končni odjemalci.

 

Prispevek za delovanje operaterja trga

Prispevek za delovanje operaterja trga je nadomestil dodatek k omrežnini za delovanje organizatorja trga Borzen in dodatek k omrežnini za delovanje Agencije za energijo (AGEN).

Prispevek je namenjen pokrivanju stroškov operaterja trga Borzen, d.o.o., razen delovanja Centra za podpore. Prejeti prispevek dobavitelj posreduje operaterju trga. Podlaga za zaračunavanje prispevka je določena v 98. členu Energetskega zakona (EZ-1,Ur. l. RS št. 17/2014, 81/2015). Višino prispevka določa Vlada RS na podlagi Uredbe o podelitvi koncesije in načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost operaterja trga z elektriko (Ur. l. RS, št. 39/2015). Vlada je višino prispevka določila s sklepom št. 36001-11/2010/4 z dne 23. 9. 2010.

 

Zelena energija

Zelena energija je čista, okolju prijazna energija, ki je pridobljena iz obnovljivih virov, predvsem iz malih hidroelektrarn. Takšne elektrarne ne zahtevajo večjih posegov v prostor in se v največji meri zlivajo z naravo in okoljem.

    Etiam magna arcu, ullamcorper ut pulvinar et, ornare sit amet ligula. Aliquam vitae bibendum lorem. Cras id dui lectus. Pellentesque nec felis tristique urna lacinia sollicitudin ac ac ex. Maecenas mattis faucibus condimentum. Curabitur imperdiet felis at est posuere bibendum. Sed quis nulla tellus.

    ADDRESS

    63739 street lorem ipsum City, Country

    PHONE

    +12 (0) 345 678 9

    EMAIL

    info@company.com